1. Ali v vašem pravnem sistemu obstajajo akti, ki spadajo v pojem javne listine, kot je opredeljena v zakonodaji Evropske unije?
[ “Javna listina” (verodostojna listina) pomeni listino, ki je bila v državi članici uradno sestavljena ali overjena kot javna listina in katere pristnost:
(i) se nanaša na podpis in vsebino javne listine; in
(ii) je bil izdana s strani javnega organa ali drugega organa, ki ga je za ta namen pooblastila država članica izvora.]
Da.
Če so, katere? Ali so to edini notarski akti ali akti drugih organov?
Zakon o pravdnem postopku v 224. členu določa definicijo javne listine - verodostojne listine (glej odgovor na vprašanje št. 2)
Po določbah Zakona o notariatu so notarske listine notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Notarske listine in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.
Tudi določeni drugi dokumenti lahko spadajo v okvir te definicije, če je to določeno z zakonom, npr. v 169. členu Zakona o splošnem upravnem postopku.
2. Ali ima javna listina v vašem pravnem sistemu večjo dokazno vrednost? Kakšna so pravila, na katerih temelji ta trditev?
Da.
V Zakonu o notariatu (3. člen) je zapisano, da so notarske listine in njihovi odpravki javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oziroma odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v tem zakonu.
Vse notarske listine so javne listine.
Slovenski Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa v 224. členu naslednje:
Listina v fizični in elektronski obliki, ki jo v predpisani obliki izda državni organ v mejah svoje pristojnosti, in listina, ki jo izda v taki obliki samoupravna lokalna skupnost, družba ter druga organizacija ali posameznik pri izvrševanju javnega pooblastila, ki ji je poverjeno z zakonom (javna listina), dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje ali določa.
Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so glede dokazne moči po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami.
Slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku :
“169. člen: Listina, ki jo v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, dokazuje tisto, kar se v njej potrjuje ali določa (javna listina). Enako dokazno moč imajo tudi druge listine, ki so po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami.”
3. Ali imajo vse javne listine enako večjo dokazno vrednost?
4. Večja dokazna vrednost se nanaša na:
- datum izdelave javne listine
- kraj izdelave javne listine
- podpis strank javne listine
- izjave strank
- eventuelne ugotovitve organa v mejah njegove pristojnosti
- ukrepe, za katere organ izjavlja, da jih je sprejel
- prisotnost, identifikacijo in soglasje strank
5. Večjo dokazno vrednost je mogoče prerekati:
Pred katerim organom: sodišče
Po katerem postopku (navedite veljavna pravila):
V skladu z 224. do 228. čl. Zakona o pravdnem postopku).
V kakšnem časovnem okviru: Dokler pristnost listine ni ugotovljena s sodbo, kar zahteva pravnomočnost sodbe.
1. Kateri organi ali predstavniki javnih organov lahko v vašem pravnem sistemu izdajajo javne listine v skladu s 3. čl. (1) (i) Pravilnika 650/2012?
V Republiki Sloveniji imajo v dednih zadevah izključno pristojnost sodišča in ni nobenih drugih organov ali pravnih strokovnjakov v okviru pomena 3.čl. (2) tega Pravilnika, ki bi billi odgovorni za dedne zadeve in ki bi opravljali sodniško funkcijo ali ki bi delovali na osnovi pooblastila, prenešenega nanje s strani sodnega organa, oz. pod nadzorom sodnega organa.
Slovenski notarji ne opravljajo sodniške funkcije in tudi nimajo vloge pooblaščenega predstavnika sodišča. Vendar pa sestavljajo javne listine, ki so v skladu z definicijami po tem Pravilniku in ki spadajo na področje dedovanja.
2. Ali lahko navedete, katere so najbolj običajne javne listine v primeru dedovanja premoženja po umrli osebi in kateri organi jih izdajajo?
3. Dokazna vrednost določenih dejanj npr. “acte de notoriété” v Franciji in Italiji
1. Katere vrste listin javnega prava obstajajo?
- pogodba o delitvi sredstev zakoncev (takrat, ko zakonska zveza še obstaja ali za namen sporazumne razveze)
- pogodba za preživljanje razvezanega brezposelnega zakonca v primeru razveze
- pogodba o vzdrževanju polnoletnega otroka
- pogodba o vzdrževanju v primeru, ko mora polnoletni otrok plačevati staršem.
Po novem Družinskem zakoniku, ki bo postal veljaven po 15. aprilu 2019, bo veljalo tudi naslednje:
- sporazumna razveza pri notarju (zakonca brez otrok ali brez odraslih otrok)
- predporočne pogodbe, ki bodo izdelane v obliki notarske listine.